Genealogija – Rodoslovje

Smisel genealogije nam lepo predoči izrek, ki je blestel nad vrati nekega poganskega svetišča:“ Spoznaj samega sebe“. Eden naših največjih zgodovinarjev dr. Josip Gruden je ob tem zapisal: „...to ne velja le vsakemu poedincu, temveč tako celemu narodu. Vsak narod mora poznati razmere, v katerih sedaj živi, pa poznati svojo preteklost. Iz nje zajema moč v hudem boju za obstanek, vztrajnost v nesreči, modra navodila, kako si priboriti boljšo bodočnost. Zato pravijo po pravici, da je zgodovina učiteljica življenja.“ In rodoslovje je del zgodovine, je zgodovinska disciplina.
Rodoslovje nam lahko predstavlja zanimiv izziv, ki zahteva potrpežljivo in spretno reševanje problemskih situacij. Ves trud bo bogato poplačan s pridobljenimi rezultati tako razširjenega raziskovanja. Tako spoznamo mnogo več kot samo imena, datume in kraje posameznih oseb in dogodkov.

V tem je odgovor, zakaj nas, vsaj večino, zanimajo naše korenine, zakaj tako ali drugače, bolj ali manj organizirano in urejeno poizvedujemo o naših prednikih. Veliko vemo, veliko smo slišali, prebrali... Če to združimo in uredimo, bomo sami presenečeni, kaj vse je mogoče še utrgati pozabi in kakšna radost in ponos je del za delom sestavljati „svojo“ zgodovino.
Zapis iz priročnika g. Vasje Butine pred leti, a je še vedno aktualen.

Ob izdelanem družinskem drevesu bo veliko boljše razumevanje o tem, kako ste vi in vaša družina postali to, kar ste danes.
Leta 2012 sem se odločil narediti svoje družinsko drevo. Tako kot marsikdo sem naletel na ovire, tako glede zapisov, kot odkrivanju lokacij, kjer bi podatki lahko bili. Osnovno vprašanje, ki se je pokazalo kot prvo je bilo - v katerem arhivu sploh iskati podatke? Nadalje se je pojavila težava z jezikom. Dokler so zapisi v slovenščini, domačem jeziku, je nekako šlo, a kmalu sem se srečal z nemškimi zapisi, kar pomeni - druga pisava, do tedaj meni neznana, kurenta (oz. nemška gotica), zapisi se nadaljujejo v latinščino in raziskovalec, kot raziskovanje samo se kaj kmalu ustavi. Volja, zvedavost na eni strani, zapisi obeh starih očetov na drugi, sta bili garancija, da bo kljub vsemu, prej ali slej, družinsko drevo nastalo. Na koncu mi je uspelo - poiskati tri tisoč oseb in jih umestiti na drevo.

Raziskava v rodoslovju loči več pojmov, kot so družina, rod, rodbina in generacije rodu. Skozi delo in iskanje se človek nevede sproti izobražuje, obenem sem obiskoval tudi tečaje, tako v Sloveniji kot na Slovaškem, kjer je v matičnih knjigah poleg prej omenjene nemščine in latinščine prisotna tudi madžarščina, rusinščina, češčina, slovaščina. Med pisavami pa se poleg latinice pojavlja tudi rusinska cirilica (azbuka).
Zelo me je veselilo izdelati in objaviti monografijo domače vasi, raziskovanje družin v domači župniji je bil konkreten zalogaj, a leta 2021 je bil tudi ta projekt zaključen.
Vsi podatki ki jih iščemo in pri delu potrebujemo, se nahajajo v arhivih, tako v domovini, kot v tujini, župniščih, matičnih uradih, pokopališčih, katastrih (1824), zapisi prihodov migrantov v ZDA... Vsekakor gre za zanimivo, prijetno delo, ki pa terja natančnost, veliko volje in časa.
Za konec še informacija - zakon o varstvu osebnih podatkov je v raziskovanje umestil dodatni izziv. Včasih potrebujemo celo notarska pooblastila glede podatkov, ki so mlajši od 100 let.